Search
  • Admin

Be water my friend.

V vlogi prodajalca starin in mojstra Jeet Kune Do-ja Bruce Lee v nadaljevanki Longstreet svojemu slepemu učencu izreče znane besede: "Empty your mind, be formless, shapeless, like water. Now you put water into a cup, it becomes the cup. Putting it into a teapot, it becomes the teapot. Now water can flow, or creep, or drip, or crash. Be water my friend." Istega leta 1971 v svojem edinem angleškem intervjuju približno iste besede, kot citat besedila iz svoje vloge, ponovi še enkrat in od takrat naprej se ta stavek zasidra v zahodni svet borilnih veščin kot Bruce Leejeva originalna misel, ki je prinesla sveže ideje o učinkovitosti. Govori o mehkobi in sproščenosti, o praznini uma in telesu brez fiksnega položaja. Pa vendar, ne samo da Bruce Leejeve ideje niso neposredno njegove, ampak plod scenarista, ki je sicer bil njegov učenec, prihajajo še iz drugega globjega vira, iz kitajske civilizacije in njene tradicije kung fuja. Bruce Leejev učitelj Yip Man je bil iz izobražene družine, zato je poleg kung fuja poznal tudi osnove kitajske filozofije. Bruce Leeja je učil wingchun, ki poleg hitrosti, moči in strukture telesa poudarja tudi mehkobo in sproščenost. Menda mu je učitelj po obdobju frustracije zaradi njegove nezmožnosti osvojiti »umetnost nenaveznosti«, ki mu jo je skušal posredovati, in ob njegovi akutni samozavesti rekel: »Obrani se tako, da slediš naravnemu toku stvari in nikoli se ne vmešavaj. Nikoli se ne uveljavljaj proti naravi; nikoli frontalno ne nasprotuj kakršnim koli težavam, temveč jih nadziraj s tem, da jih spremljaš. Ne vadi ta teden! Pojdi domov in razmisli o tem.«



Učinek v kitajski kulturi in pri taijiquanu izvira iz nasprotja tistemu, kar se v zahodni kulturi smatra kot učinkovito. Filozofija kung fuja pravi, da je včasih treba nekaj žrtvovati, preden lahko napreduješ, da je treba najprej spoznati nasprotnikov namen, preden ga napadeš. Knjiga premen (Yijing), napisana okoli leta 1000 pr.n.št., je sicer znana kot knjiga za prerokovanje prihodnosti, a v resnici daje navodila, kako se učinkovito in modro obnašati v prihodnosti glede na razpoložljiva sredstva in zastavljene cilje. Učinkovitost terja poznavanje dvojnosti vseh pojavov na naši poti do cilja. Od posameznika in njegovega individualnega vrednotenja teh pojavov je odvisno skoraj vse. Zato tudi ne obstaja ena sama ravna pot proti cilju, saj pojave na tej poti enkrat smatramo za prepreke, drugič pa za spodbudo. Na poti je včasih potrebno samo opazovati, včasih pa hiteti naprej. Knjiga premen pravi: »Poznati vstop, ne poznati umika. Vedeti za obstoj, ne poznati pogube. Častiti dobiček, ne sprejeti izgube. Ali si modri to res lahko privošči?«


Želvji oklep so šamani vrgli na ogenj, kjer je počila. Glede na razpoke so prerokovali prihodnost. Knjiga premen jim je pri tem služila kot vodilo za razlago.

Čisto na drugem področju, ki ne zadeva divinacijo prihodnosti, kitajski general Sunzi (okoli 500 pr.n.št.) v knjigi Umetnost vojne piše o tem, kako zmagati. Poslovneži njegove misli (občasno rahlo iztrgane iz konteksta) uporabljajo kot navodila za učinkovitost v poslu. Celo kung fu filmi nam postrežejo z generalovo modrostjo, ki pravi, da si sam sebi največji sovražnik. General Sunzi pravi: »Spoznaj sebe, spoznaj drugega in v stotih bitkah ne boš v nevarnosti.« V borilni veščini je prava pozicija glede na nasprotnika (spoznaj drugega) enako pomembna kot telesna drža in miren duh (spoznaj sebe). Dobra telesna drža omogoči učinkovito gibanje, dobra postavitev glede na partnerja pa pomaga ujeti ustrezni trenutek. »Zmagati brez boja,« pravi Sunzi, »je najvišji nivo učinkovitosti.« Gotovo ta misel pove veliko o vrednotah generala, ki se je v zgodovino zapisal kot moder strateg.


Glineni vojščak iz grobnice cesarja dinastije Qin. Vojska, ki ga varuje po smrti, je tehnološko podobna tisti, ki jo je vodil general Sunzi.

Bruce Lee je povezal kung fu in vodo. To metaforo z vodo najdemo pri vseh kitajskih filozofskih, borilnih, vojnih in zdravilnih tradicijah. General Sunzi meni, da je tako kot absolutna moč vojske, bistvenega pomena tudi zmožnost prilagajanja situaciji: »Kakor voda spreminja svoj tok glede na obliko terena, tako se general spreminja glede na sovražnika, da si pribori zmago. Bitka nima togih situacij, voda nima nespremenljive oblike.« Posebnost taijiquana je, da se vadba začne s podrejeno pozicijo. Ko spoznaš dokončni umik in mehkobo, takrat bo nastopil ravno nasprotni učinek. Mojster borilne veščine ima lastnosti vode, saj spusti trd napad mimo in za tem napreduje v prazen prostor. Daoistični mislec Laozi si je za opis Poti (dao) dostikrat izposodil metaforo z vodo: »Na svetu ni nič tako prožnega in šibkega kot voda, pa vendar ne najdeš ničesar, kar bi trdo in togo spodjedalo tako kot voda


Kitajska filozofija pravi, da modri tako kot voda v slapu, moč pridobi iz okoliščin in se ne zanaša na lastno moč.

Borba je lahko nasilje, pa vendar lahko filozofija veščine, ki ti pri tej borbi pomaga, zagovarja prav nasprotno od nasilja. V zgodovini kitajskih borilnih veščin so bile ženske večkrat upodobljene kot glavne protagonistke junaških zgodb, v katerih običajno moški igrajo tipične vloge. Temu je bilo tako verjetno tudi zato, ker ženskost oz. tisto, kar je nasprotje nasilju borilnih veščin, predstavlja del lastnosti, o katerih je govoril Bruce Lee in so pomembne za učinkovitost veščine. V eni klasičnih kitajskih zgodb kralj države Yue vpraša dekle: »Kaj je skrivnost tvojega mečevanja?« In ona mu odgovori: »Tehnika bojevanja zahteva, da je notranjost živahna in prilagodljiva, zunanjost pa mirna in spokojna. Gibanje je tako, da se opazovalcu zdi kot dekle, tako nežna in lepa; napadalcu pa tako kot tiger, strašna in nevarna. Struktura telesa se prilagaja notranji naravnanosti, telo in duh se gibata skupaj. Neoprijemljiva kot sončni žarki, neznatna kot sence na luni. Venomer sledeč telesu in senci drugega, nejasno sveti po njegovih stopinjah kot da ne obstaja.«


Kitajska balada Hua Mulan govori o pogumnem dekletu, ki se preobleče v fanta, da se namesto starega očeta odpravi v vojno, v kateri si v 12 letih pridobi visok ugled in postane junakinja kitajske vojske.

V zadnjih letih smo lahko priča učinkovitosti ženskega principa oz. žensk soočenih z nasiljem na primeru Akashinga (»The brave ones«) – oborožene ženske enote, ki se v enem od nacionalnih parkov Zambije bori proti lovu na črno. Nekdanji pripadnik avstralskih specialnih enot, se je odločil, da bo po letih služenja denarja na vojnih konfliktih, svoje življenje namenil višjemu cilju. Odločil se je tvegati in v Afriki izuril žensko ekipo, ki se je sposobna soočiti z oboroženimi kriminalci. Ženska ekipa ni le prestala vse njegove težavnostne preizskuse in bila kasneje kos lovcem, postala je celo bolj učinkovita od drugih (moških) ekip v parkih. Sicer izurjene v bojevanju in oborožene, za razliko od moških ekip, veliko večino konfliktov rešijo nenasilno, brez streljanja. Tesno so povezane z lokalno skupnostjo, zato uspejo priti do ključnih infomacij; v spore pridejo mirne in jih tako tudi rešujejo.


Pripadnica enote Akashinga za boj proti lovu na črno v nacionalem parku v Zambeziju. (Podcast vreden poslušanja: Women are winning the war on poaching / @Rich Roll: https://www.youtube.com/watch?v=BnXMrnrAMZg)

Če se naši cilji v kung fuju spremenijo, moč in hitrost v borilnih veščinah sicer ostaneta kvaliteti, nista pa dolgoročna principa, ki bi jih morali zasledovati. Če se preveč zanašamo na njiju, nas lahko celo ovirata pri veščini, saj se zadovoljimo s svojimi naravnimi danostmi. Hanfeizi (300 pr.n.št.), politik in filozof starih časov Kitajske, pravi: »Princ lahko peš ujame jelena in z rokami premaga tigra in nosoroga. Če pa ga postavim v temno sobo, ni sposoben zgrabiti niti želve. Zakaj? Zato, ker zanj situacija ni ugodna.« Vadba wingchuna in taijiquana je sicer tudi borba, vendar se sam v sebi ne smeš boriti. Shifu Zeng pravi: »V taijiquanu ne smeš nikoli prekiniti partnerjevega gibanja ali ga prisiliti v položaj, v katerem bi postal šibak. Najmočnejši postaneš takrat, ko se nasprotniku dozdeva, da si ti najšibkejši in ko misli, da je on najmočnejši.«


Mojster Zeng razlaga principe taijiquana na seminarju v Taijiquan institute. (foto: Jane Štravs)


KONTAKTIRAJ NAS

  • Facebook - Black Circle
  • YouTube Social  Icon