Search
  • Admin

Kitajsko novo leto ali Praznik pomladi

Če smo ga do sedaj v našem kulturnem prostoru lahko nekako spregledali, v prihodnosti gotovo ne bo več tako. Kitajsko novo leto ali kot mu pravijo Kitajci chunjie 春節 (Praznik pomladi) se bliža in letos po luninem koledarju nastopi 5. februarja. Leto prašiča, ki je po kitajskem horoskopu nasledil psa, poleg cenenega trgovskega blaga v ladijskih kontejnerjih iz Kitajske prinaša svetu tudi kakšno bolj pomembno sporočilo. V kitajski simboliki prašič namreč pomeni izobilje in bolj kot kdajkoli prej bi si želeli, da bi vsak od nas razumel besede daoističnega filozofa Laozija: »Ko veš, kdaj imaš dovolj, takrat si bogat!«


Izložba v trgovini Saks Fifth Avenue v New Yorku ob pričakovanju kitajskega novega leta.

Kitajci čutijo do svoje družine veliko odgovornost oz. so nanjo močno navezani. Praznik pomladi je priložnost, da se ob novoletni večerji zbere celotna družina. Pismenka za pujsa se zapiše 豕(shi). Če "damo pujsa pod streho", dobimo pismenko za dom 家 (jia). Pripadnost družini (klanu) in odgovornost do nje je vsaj v željah Kitajcev eno najpomembnejših veziv kitajske družbe. Čeprav delajo od jutra do večera in večinoma sploh ne poznajo svojih sosedov v stanovanjskem bloku, večji del prostega časa kljub vsemu namenijo obiskovanju svoje družine. Praznik pomladi prinaša največ dela prostih dni v letu (skupno kar 7) ter 15 dni proslavljanj in lahko se samo čudimo masovnim migracijam Kitajcev, ki se iz raznih koncev sveta vračajo v domovino. Kar poskusite v tem času kupiti letalsko karto za Peking!


Plastika in cenenost izdelkov sta pripeljala do tega, da se Kitajci tako doma kot tudi v templjih poslužujejo kiča. Nekoč temu ni bilo tako in je bil odnos do lepega popolnoma drugačen. V končni fazi sta se tako zelo občudovana zenovski minimalizem in izčiščenost na Japonsko prenesla s kitajsko kulturo.

Po stari navadi se ob novem letu na vhodna vrata nalepi rdeč papir, na katerem so s črno barvo zapisane različne pismenke. Nekatere želje se sicer nanašajo na mir in dolgo življenje, vendar pa Zahodnjaka zagotovo preseneti velik del želja, ki se nanaša na bogastvo in izobilje: Dolgo življenje in bogastvo (長命富貴 changming fugui), Sreča in bogastvo (恭喜發財 gongxi facai), Velika sreča in velik dobiček (大吉大利 daji dali). Morda se tovrstne želje na prvi pogled zdijo precej banalne, saj gre za takšno profanost, kot je denar. Pa vendar, če dobro razmislimo, je materialna stabilnost osnova vsega drugega. Če ne znaš materialno poskrbeti za svojo družino, tako za svoje prednike kot za svoje otroke, kako bi lahko razumel dolgoživost, ki presega biološki čas človeškega življenja.


Rdeči plakat z veliko pismenko pomeni bogastvo (福 fu), pokončni trak s pismenkami na desni pa "Vsako leto ugodne finance" (家景年年順 jiajing nian nian shun).

Tradicionalne hiše imajo v dnevni sobi del omare namenjen oltarčku za prednike. Tam ponavadi stoji podoba kakšnega boga, ki varuje družino. Poleg nje je družinska stela, v kateri »prebivajo« predniki. Običajno so zraven še slike dedkov in prababic. Zjutraj na predvečer novega leta se po stari navadi oltarček za prednike odpre in prižge se kadilo za bogove, ki se jih s tem povabi na praznovanje. Popoldne se povabi še duše prednikov, da se pridružijo in najejo hrane, ki jih čaka na oltarju. Obred narekuje, da se prižge tri palčke kadila, jih prime v roke in se z njimi trikrat prikloni prednikom. Nato se palčke zapiči v posebej temu namenjeno posodico, v kateri dogorijo do konca. Tri palčke simbolizirajo nebo, zemljo in človeka. Dišeči dim ponazarja srce, telo in usta, kar pomeni dobre misli, dobro delovanje in dobre besede. Po teh dveh obredih, se lahko družina posveti večerji za veliko okroglo mizo.


Oltarček na domu, vendar brez družinske stele. Družinsko stelo, v kateri "prebivajo" predniki, lahko podeduje samo najstarejši sin. Drugi v družini se morajo zadovoljiti z improviziranim oltarčkom. Od bogov pogosto vidimo Guanyin, bodisatvo in Budo.

Pri hrani se vse vrti okrog simbolike. Pismenka za pomaranče se izgovarja podobno kot pismenka za srečo. Rižev kolač (年糕, nian gao) »zveni«, kot da bo prihajajoče leto bolj uspešno. Okrogli krožniki s sladicami simbolizirajo skupnost in sladek začetek leta. Riba je obvezen del jedilnika in pismenka zanjo se izgovarja kot izobilje. Obstaja celo rek: “Naj bo dobiček vsako leto!” (年年有余, niannian youyu), ki zveni podobno kot: “Naj bo riba vsako leto!” Seveda se ribe nihče ne upa pojesti do konca, saj je potrebno nekaj malega pustiti še za prihajajoče leto.


Kitajci pri jedi uporabljajo žlico in lesene palčke. Palčke se vedno odstavi ob krožniku oz. skledici in se jih nikoli ne zapiči v riž. Tako zapičene spominjajo namreč na kadilne palčke, ki se prižigajo mrtvim prednikom.

Ob novem letu si Kitajci podarjajo rdeče kuverte, znane kot hong bao (红包). V njih je tradicionalno denar, večinoma majhnih vsot. V navadi je, da jo za srečo prejmejo neporočeni, starejši ljudje pa kot izkaz spoštovanja. Pri znesku v kuverti je potrebno biti pazljiv, saj so Kitajci zelo vraževerni in imajo števila jasno razdeljena na "srečna" in "nesrečna". Znesek nikakor ne sme vsebovati štiric, saj se po kitajsko beseda štiri sliši podobno kot smrt. Zelo srečna številka je recimo osem, ker se 八 (ba) sliši podobno kot 發 (fa), ki pomeni bogastvo, srečo in razcvet. Priporočljiv je torej znesek, ki vsebuje osmice ali pa celo bankovec z osmicami v serijski številki. Ob tem prazničnem času je pred kitajskimi bankami videti dolge vrste ljudi, ki čakajo na dvig gotovine, saj hočejo vsi podariti čisto sveže bankovce, ki simbolizirajo nov začetek.


Kitajci tudi v Sloveniji radi uporabljajo srečne številke. Do srečnih številk na evrskem bankovcu s pomočjo Banke Slovenije verjetno ne bodo prišli, lahko pa jim ponudimo avtomobilske registrske tablice. Tablice s srečnimi številkami na Kitajskem stanejo celo premoženje, pri nas pa (vsaj zaenkrat) nimajo nobene posebne vrednosti.

Staro leto se zapusti tako, da se hišo zunaj in znotraj temeljito očisti. Prav tako kot hiša dobi "novo" podobo, si tudi ljudje kupijo nova oblačila. Prihod novega leta zaznamuje tudi hrupna pirotehnika in levji plesi, ki so jih tradicionalno organizirali kung fu klubi, saj se osnove tega plesa pridobi pri vadbi borilne veščine. Hrup pokalic in bučna glasba, ki spremlja levji ples, sta namenjena odganjanju zlih duhov in postanosti prejšnjega leta, s čimer naj bi se očistila pot za prihod novega leta oz. novega življenja. Zmajev ples (舞龙, wu long), levji ples (舞狮, wushi) in drugi ljudski plesi, ki so stalnica prazničnih parad, naj bi skupnosti prinašali srečo.


Za levji ples sta potrebna dva. Eden je močan in stabilen, zato prevzame zadnji (spodnji) del leva. Drugi je lažji, bolj akrobatski in prevzame levjo glavo. Cilj je ustvariti čim bolj živahno gibanje leva, kar zahteva veliko dvigov glave in poskokov. Glava se dvigne tako, da drugi skoči na rame prvega, kar zahteva veliko vadbe.

Prvi dan novega leta je namenjen prižiganju kadil v templju ter obiskovanju sorodnikov in prijateljev. Drugi dan ima poseben pomen, saj se takrat poročene ženske lahko odpravijo na obisk k svojim staršem. Na Kitajskem se namreč še vedno od nje (posebno od žene starejšega sina) pričakuje, da bo skrbela za taščo in tasta. Nekoč se je ženska na svoj dom lahko vrnila le na ta dan. Konfucij uči spoštovanja do staršev in nadrejenih ter upoštevanje obredov. Daoizem uči sobivanje z ritmi narave. Čeprav se učenji ne izključujeta, bodo na Kitajskem rekli, da se je najprej potrebno učiti Konfucija preden se podaš med daoiste. Kitajsko novo leto nas opomni, kako pomembno vezivo so obredi, saj ti vključujejo celotno družino, in kako dobro se je spomniti na vse člane svojega klana, tudi na tiste že pokojne. Konfucij je govoril: "Drugim duhovom služiti kot svojim prednikom, je prilizovanje. Videti svojo dolžnost, pa nič storiti, je pomanjkanje poguma!"


Slika iz dinastije Song (960-1279) prikazuje spoštovanje otrok do svojih staršev (孝 xiao), kar je eden osnovnih konfucijanskih konceptov v kitajski družbi.

KONTAKTIRAJ NAS

  • Facebook - Black Circle
  • YouTube Social  Icon