Kung fu

Na vprašanje, katera borilna veščina je boljša, na Kitajskem mojstri odgovarjajo:

»Zanima me, ali ta človek ima kung fu ali pa ga nima. Katero veščino vadi, je drugotnega pomena!«

Kung fu je beseda sestavljena iz dveh kitajskih pismenk: 功夫．

Po pinyinu, ki je uradni sistem za latinizacijo (prepis) kitajske pisave, se pravilno zapiše gongfu. Ker pa ima termin kung fu na zahodu že svojo zgodovino in korenine, se bomo za potrebe lažjega razumevanja držali kar tega zapisa.

Bruce Lee v filmu Enter the Dragon iz leta 1973.

Termin kung fu postane šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja bolj konkretno povezan s kitajskimi borilnimi veščinami. Temu je največ pripomogel Bruce Lee, ki je ameriški publiki svoje kitajske borilne veščine predstavil kot kung fu. Ta splošni termin mu je prišel prav, saj je mešal različne kitajske borilne veščine (taijiquan in wingchun), kasneje pa je celo dodajal elemente karateja in boksa. V kitajski kulturi se je na mešanje tradicij vsaj uradno gledalo kot na izdajo svojega klana. V praksi pa je dober mojster svojemu učencu znal svetovati, kdaj je čas, da se gre učit še drugih veščin.

Mojster pri izdelavi rezil za katane.

Kung fu v svoji izvorni kitajski obliki pomeni znanje pridobljeno z dolgotrajnim delom. Pomeni spretnost in pomeni trud. Mehanik ima lahko dober kung fu, prav tako ga ima kuhar in spretni govorec. Vsak, ki neguje svojo veščino, vloži vanjo pozornost in čas, lahko dobi kung fu. Enako velja za kitajske borilne veščine. Ko vidimo mojstra, ki do popolnosti obvlada svoje telo, na Kitajskem rečejo: »Hao gongfu.« Dober kungfu. Kar v prostem prevodu pomeni: »Vešč je ta človek!«

Jackie Chan v filmu Drunken Master iz leta 1978.

Med tem ko pijemo čaj, shifu Zeng pravi: »Kung fu je nekaj, kar bi vsak rad imel, le redki pa ga res dobijo. Kung fu je čas, ampak čas ni kung fu. Če ti veščine nekdo ne pokaže in te je ne nauči, lahko mine še toliko časa, pa ne boš imel kung fuja.« V isti sapi pa hkrati pravi, da se vsak lahko vsega nauči, samo vaditi mora. Kdo bi razumel Kitajce?

Mojster Zeng Xiangbo in njegov učenec Žiga Tršar.

Kaj meni pomeni kung fu? Da tisto, kar govoriš o svoji veščini, tudi delaš in dejansko živiš. Pravi kung fu prežema vse sfere življenja, ne le borilno veščino. Taijiquan pravi, da prožno premaga trdo, mirovanje premaga gibanje in miren um, zmedenega. Morda zveni skrajno filozofsko, vendar se da vse to prikazati z gibanjem dveh teles in kdor to lahko prikaže, ima dober kung fu. Naloga je težka in pot je dolga. Morda je nikoli ni konec, vendar dobri cilji zagotovo nikoli niso lahki. In ko vam Kitajci rečejo, da imate hao gongfu 好功夫, so verjetno samo vljudni. Ali pač?

Učenca mojstra Zenga: Žiga Tršar in Katarina Štok Pretnar.