Pomen mirovanja in mirnosti

Po parkih kitajskih mest lahko v zgodnjih jutranjih urah pogosto vidimo ljudi, ki stojijo pri miru in z rokami objemajo navidezno drevo. Nekateri stojijo tudi pol ure in več. Dolgotrajno stanje in z njim pojavljajoče se bolečine namreč na iskren in neposreden način pokažejo napake v telesni drži. Kitajci to vrsto vadbe, ki je namenjena zdravju telesa in mirnosti uma imenujejo, »stanje v stebru« (站樁 /zhan zhuang).

Mojster Yu Yong Nian s svojimi študenti, ki vadijo zhan zhuang. Peking, okrog 1985.

Kung fu uporablja podoben način vadbe z namenom, da bi izboljšali telesno držo oz. odpravili njene pomanjkljivosti. Ker za dinamično naravo borilne veščine ni dovolj zgolj stanje pri miru, je potrebno vaditi »steber v gibanju« (活樁/huo zhuang). Kaj točno to pomeni? Osnova tovrstnega pravilnega gibanja od nas zahteva, da med premikanjem ne izgubimo povezanosti telesa, ki smo jo dosegli pri mirovanju. Če »imamo steber«, lahko nasprotnikove napade hitro zaznavamo, tudi če vizualno niso vidni, ker jih začutimo kot padanje njegovega telesa na naše telo ali z drugimi besedami, zaznamo lahko njegovo izgubljanje ravnotežja, kar lahko v borbi izkoristimo sebi v prid.

Shaolinski mojster Yan Lei v malo drugačnem stoječem stebru. Shaolinski menihi morajo v obdobju vajeništva skozi težke treninge, zato so navajeni stoj v zahtevnih položajih.

Eden najbolj znanih mojstrov taijiquana Yang Chengfu (1883-1936 / »praded« učitelj našega mojstra Zenga) podaja takšna navodila za učinkovito držo:

»Sprosti ramena in spusti komolce. Izdihni iz prsi in dvigni hrbet. Energijo spusti v trebuh, odreci se želji in dvigni glavo, sprosti boke in kolke. Loči polno od praznega, poveži se zgoraj in spodaj, namesto sile uporabi namen. Tisto, kar je znotraj, naj se odseva navzven. Telo naj bo povezano. V gibanju išči mirovanje, mirovanje in gibanje naj postaneta eno.«

「沉肩垂肘。 含胸拔背。 氣沉丹田。 虛靈頂勁。 鬆腰胯。 分虛實。 上下相隨。 用意不用力。 內外相合。 意氣相連。 動中求靜。 動靜合一。」

Mojster Yang Chengfu v položaju iz yang forme. Yang taijiquan forma je dejansko sestavljena iz 108 ločenih stebrov. Ko jih obvladamo, jih začnemo povezovati v gibanje, ki "teče kakor dolga reka in se nikoli ne ustavi".

Stoječi steber pa ni samo uravnoteženo telo. Neposredno je povezan tudi z mirnostjo uma. Pred napadom se telo običajno nezavedno začne dvigovati in širiti, pri čemer bi se moralo v resnici kot dolg izdih spuščati in sproščati. Šele ko smo dovolj mirni in je naša zaznava nemotena, so dozoreli pogoji za napad. Japonski samuraji pravijo, da sta miren um in gibanje telesa kot voda, ki odseva luno (水月/suigetsu). Ne glede na valovanje sta luna in voda kot eno.

Ushiwaka in Benkei se bojujeta na mostu Gojo (zgodba iz Yoshitsunske kronike). Japonski lesorez. Yoshitoshi, 1881 / Mečevalec naj bi zrcalil gibanje nasprotnika, tako kot voda zrcali odsev lune.

Mirna voda, ki odseva nebo, pa ni samo del tradicije borilnih veščin, ampak prežema vso kitajsko filozofijo. Kjer duh miruje, lahko najdemo tudi učinkovitost. V komentarjih h Knjigi premen je zapisano:

「君子藏器於身，待時而動，何不利之有？。

Modri skriva svoje orožje in čaka na primerno priložnost, da se premakne. Kako bi na tak način ne bil učinkovit?」

Učenec shaolinskega samostana vadi telo in um. Z dodajanjem teže na stoječi steber ustvarja močne kite in sklepe ter lažje opaža napake v telesni postavitvi.

Miren duh nima za posledico le velike učinkovitosti. Daoist Zhuangzi s preprosto zgodbo prikaže, na kak način lahko zaslutimo Pot (Dao):

「Jishengzi je za kralja Xuana iz Zhoua pripravljal peteline za boj. Po desetih dneh je kralj vprašal: »Ali se petelin že zna boriti?« Dejal je: »Še ne, domišljav je še, ošaben in jezav.« Po desetih dneh je kralj spet vprašal. Odvrnil je: »Še ne, še vedno se zaganja ob vsakem glasu in na vsako senco.« Deset dni kasneje je spet vprašal. Odvrnil je: »Še ne, togotno gleda in od svoje moči kar kipi.« Čez deset dni je spet vprašal. Tokrat je dejal: »Sedaj pa gre. Če se drugi petelini derejo, nanj to ne napravi nobenega vtisa. Kot da je petelin iz lesa, njegovo znanje je popolno.« Tuji petelini se niso upali spoprijeti z njim, obrnili so se in zbežali proč.」

Petelin. Huang Shen (黃慎, 1687–okrog 1770)

Daoisti so Pot oz. slutnjo Poti videli v preprostih vsakodnevnih dejavnostih. Kadar se iskreno posvečamo svojemu delu, ni prostora za visokoleteče besede in navdušene opise lastne realnosti. V ponovitvah lahko najdemo veselje in s časom tudi pomirjenost s stanjem stvari in svetom okrog nas. Kljub temu, da se svet nenehno spreminja in nas pogojuje, lahko še naprej neomajno hodimo po Poti. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je vadba kung fu stebra predvsem vadba telesne drže in občutkov. Zato si mirnosti ne moremo umisliti, niti je pričarati. Lahko le potrpežljivo štejemo ponovitve.

Konfucij je rekel: »Veliko ljudi pozna sredino, le redki lahko bivajo v njej.«

V stebru telesa in uma se rojeva človečnost in vrednote, ki so dobre.

Eden redkih delov Evrope, kjer smo lahko sami s seboj in po dnevih hoje ne srečamo človeka. Nacionalni park Rago, Norveška