Wingchun 詠春 je gongfu (kung fu), ki prihaja iz juga Kitajske. Čeprav je znan po svoji učinkovitosti, se njegov resnični zaklad skriva v načinu vadbe »lepljivih rok« v dvoje (qi shou), s katero se izraža ena bistvenih idej wingchuna, ideja o večni spremembi. Jasnost gibov na začetku vadbe omogoča hitro razumevanje njegovih temeljnih konceptov: centralna linija, viseči komolci ter hitra menjava leve in desne roke. Tradicionalno obstajajo 3 stalne sestave (forme) in vadba na leseni lutki, večji del treninga pa kljub temu temelji na delu v parih. Po legendi naj bi wingchun ustvarili ženska, kar priča o njegovi aspiraciji, kako naj bi veščina premagala moč.

taijiquan institute:

Žiga Tršar / Katarina Štok Pretnar

Žiga in Katarina sta z uradno ceremonijo posvečena učenca shifu Zenga in preko njega sta bila deležna znanja Ip Manove tradicije wingchuna. Na naših treningih zagovarjamo idejo nenasilne vadbe, kjer postaviš partnerja pred svojo željo po zmagi. Zanima nas, kako partnerju pomagati, da bi bil boljši, saj verjamemo, da nam bo vrnil z enakim odnosom. Če se konstantno bojujemo, se je pri tem težko učiti. Zato se kljub napadalnim gibom učimo »poslušanja« in sledenja. Pri wingchunu je bistveno, da se zavaruješ, še preden napadeš. Ker se ob močnejšem in hitrejšem nasprotniku ne moreš na silo zavarovati, je potrebno uporabiti veščino, ki izhaja iz zaznavanja sile. Umik je priložnost za vstop. Wingchun je sicer namenjen reševanju konflikta, vendar pa ga vadimo na čisto drugačen način - tak, ki je primeren za vsakogar.

1 generacija nazaj:

Zeng Xiangbo 曾祥柏

Mojster Zeng se je wingchun učil pri mojstru Lo Mankamu, ki trenutno živi in poučuje na Tajvanu. Zanima ga, na kak način bi lahko omogočil, da bi vsak imel možnost vaditi in se naučiti borilne veščine. Wingchun ima jasne in učinkovite gibe, kar posameznika prehitro pripelje v željo po premagovanju nasprotnika. Ideja taijiquana o »vlaganju v izgubo« je bistvena, saj wingchun najboljša »orožja« uporabi samo za zavarovanje samega sebe. Vse z namenom, da bi se gibanje rok preselilo v gibanje pasu ter trebuha in bi se potem vrnilo nazaj v gibanje rok s podporo celotnega telesa. Mojster Zeng meni, da lahko drugo in tretjo stalno sestavo (formo) wingchuna izrazimo le z natančnim gibanjem kolkov, kar pa težko dosežemo, če menimo, da smo z rokami že preveč učinkoviti. Majhni in šibki imajo v tem smislu prednost, saj njihove wingchun roke brez podpore celega telesa ne bodo nikoli dovolj učinkovite, da bi pozabili na »poslušanje« in »vlaganje v izgubo«.

Ideja je, da verjameš, da je nasprotnik prav tako močan kot ti. Yin yang obstaja preko komplementarnosti in ne v konfliktu ali v nasprotju. Ne gre za to, kdo zmaga ali zgubi, ni stanje vojne. Ker je tako, kot da vsak dan plešeš z zelo močnim partnerjem, boš zagotovo postal zelo dober. Če v borilni veščini hočeš sebe narediti samo močnega, je to napačna miselnost. Če si tako močan, zakaj bi se sploh trudil, da udariš šibkega.

2 generaciji nazaj:

Lo Mankam 盧文錦 (1933- )

Lo Mankam (Lu Wenjin) prihaja iz družine, ki je pred 2. svetovno vojno predstavljala generacije državnih uradnikov, kar je bil najvišji družbeni položaj v cesarski Kitajski. Po razdejanju obeh vojn je Lo Mankam bival pri svojem stricu Yip Manu v Hongkongu, kjer ga je le-ta učil wingchun. Ker je eden zgodnjih Yip Manovih učencev, se spominja še mladega Bruce Leeja, ko je začel trenirati pri stricu. Preselil se je na Tajvan, kjer je v mladosti je vadil judo, qinna, cailifo in tehnike specialnih enot, kasneje pa je učil tako pripadnike tajvanske policije kot vojsko.

Svojim učencem svetujem, da med vadbo odvržejo idejo pretepa in se osredotočijo na bistvene zadeve (steber, mir, varnost, ozaveščenost in popuščanje). V enem koraku ni poti na goro

(gongfu vadiš, da bi se obvaroval, ne da bi napadal druge).

教學生最重要就是要他們放下打人的心態,集中精神學習,要做到「定、靜、安、慮、得」,

不是一步登天(功夫是自保,不是打人)。

3 generacije nazaj:

Yip Man 葉問 (1893-1972)

Lik ohlapno zasnovan po njegovi življenjski zgodbi lahko gledamo v filmih z Donnie Yenom v glavni vlogi, mojster Yip Man pa prihaja iz Foshana, province Kanton na jugu Kitajske, od koder izvira ta veja wingchuna. Večji del življenja je preživel v Hongkongu, kjer je delal kot policaj in učitelj borilnih veščin. Je eden najpomembnejših wingchun mojstrov, širši sloves v družbi pa je dobil kot učitelj Bruce Leeja. Yip Man ni bil samo odličen borec. Borilne veščine je videl v širšem smislu, kot pot do modrosti in človečnosti.

Kar pride, sprejmi, kar gre, pospremi.

Kjer so roke, se prilepi, kjer jih ni, stegni roko.

Napad je tam, kjer ni rok.

來留去送.

有手黐手、無手問手,打手即是消手.

Legenda:

Wing Chun 五枚

Wumei naj bi bila nuna, ena od petih starešin južnega templja Shaolin, ki so preživeli požig izveden s strani cesarske vojske Qing. Pri opazovanju borbe med žerjavom in kačo, naj bi spoznala pomen spremembe in mehkobe. Različni gongfu stili si sposojajo Wumei kot ustanoviteljico, po wingchun  legendi pa je naučila dekle z imenom Wingchun mehki stil, s katerim je premagala lokalne bandite. Podobne zgodbe ima vsaka kitajska borilna veščina, kar govori o tem, kako cenjena je ideja, da se trda vadba počasi transformira v mehko, kako bistvena je sprememba in kako moč in hitrost nadomesti veščina. 

V letopisih Wu in Yue ( l. 25-220) je zgodba o dekletu, ki je bila odlična mečevalka in jo je vladar poklical k sebi, da mu razodene skrivnosti mečevanja.

Kralj države Yue vpraša dekle: »Kaj je skrivnost tvojega mečevanja?« Ona mu odgovori: »Metoda je zelo majhna in lahko razumljiva, vendar je njeno bistvo oddaljeno in skrivnostno. Pot te metode ima duri in lopute, ima yin in yang. Podobno kot se duri odpirajo in lopute zapirajo, tako yin pojenja in yang narašča. Tehnika bojevanja zahteva, da je notranjost živahna in prilagodljiva, zunanjost pa mirna in spokojna. Tehnika je taka, da se opazovalcu zdi kot dekle, tako nežna in lepa; napadalcu pa tako kot tiger, strašna in nevarna. Struktura telesa se prilagaja notranji naravnanosti, telo in duh se gibljeta skupaj. Neoprijemljiva kot sončni žarki, neznatna kot sence na luni. Venomer sledeč telesu in senci drugega, nejasno sveti po njegovih stopinjah, kot da ne obstaja. Med vdihi in izdihi ni trenutka nesproščenosti in vsi gibi ter rezi ostanejo sovražniku skoraj nezaznavni. S tako mečevalsko metodo, je en človek enak stotim in sto ljudi desettisočim.

越王曰:“其道如何?”女曰:“其道甚微而易,其意甚幽而深。道有門戶,亦有陰陽。開門閉戶,陰衰陽興。凡手戰之道,內實精神,外示安儀,見之似好婦,奪之似懼虎,布形候氣,與神俱往,杳之若日,偏如滕兔,追形逐影,光若彿彷,呼吸往來,不及法禁,縱橫逆順,直復不聞。斯道者,一人當百,百人當萬。

Knjiga premen:

Yijing 易經 (okoli leta 1000 pr.n.št.)

Osrednja knjiga kitajske kulture Knjiga premen (Yijing) je bila napisana v drugem tisočletju pred našim štetjem. Začne se s stavkom, ki ni začetek, ni stališče in ni transcendenca:  »Izvor, razvoj, žetev, stabilnost.«. (yuan, heng, li, zhen). Ta stavek, ki nima v sebi odnosov, kakršne imajo jeziki indo-evropskega izvora, je tako temelj filozofije kitajskega daoizma, konfucianizma in budizma, kot tudi taijiquana. Knjiga premen pravi, da se znotraj procesa situacija menja in za vse obstaja ustrezen trenutek.

Premena je spontana (brez razmišljanja), ne deluje, mirna je in negibna. Preko občutka se povezuje z izvorom sveta.

易,無思也,無為也,寂然不動,感而逐通天下之故。

Tako narava poraja duh in materijo in modrec jo posnema. Svet poraja nešteto sprememb in modrec jim sledi

是故天生神物,聖人則之;天地變化,聖人效之。

KONTAKTIRAJ NAS

  • Facebook - Black Circle
  • YouTube Social  Icon