Kateri qigong je najbolj zdrav?
Cel svet ve za kitajske vaje, ki so znane pod skupnim imenom qigong, pa vendar v kitajski zgodovini skoraj ni omembe te besede. Ta skovanka se prvič pojavi šele leta 1949 v času začetkov Ljudske republike Kitajske.
Takratna kitajska vlada je raznovrstne kitajske telesne vaje želela iztrgati iz njihovega t.i. »fevdalnega konteksta«. Nadela jim je novo ime in upala, da je s tem opravila z njihovo preteklostjo in jih umestila v novodobni okvir vadbe za zdravje množic.
Beseda qigong je sestavljena iz dveh pismenk: qi 氣in gong 功．Drugo poznamo iz besede gongfu (večinoma je sicer bolj znan zapis kung fu) in pomeni spretnost. Prva, qi, ki se po slovensko izgovarja »či«, je malce bolj zapletena in ji je relativno težko najti povsem ustrezen prevod. Za tokratne potrebe recimo, da pomeni kar dih – energija, saj to najbolje ustreza namenu in razlagi vadb qigonga. Qigong namreč z različnimi zveznimi gibi goji veščino diha in potovanja energije po telesu. Ta zelo posrečen termin je ob močni podpori kitajske partije pod svoje okrilje prevzel samostojne telesne vadbe zelo različnih kitajskih tradicij in jih pri tem tudi iztrgal iz njihovega izvornega konteksta. Tako sestavljeni sistem vadb pa je dobil nov, znanstveno-materialistični pridih, kakršen naj bi ustrezal novi dobi.
V času cesarske Kitajske qigong kot množično gibanje za zdravje množic ni obstajal. Obstajale pa so različne telesne vadbe oz. vaje iz tradicij, ki so zasledovale povsem raznolike cilje. Za borilne veščine so vaje, ki so sedaj vključene pod qigong, pomenile in še pomenijo del programa za pripravo borilnega telesa (dihalne vaje, nizke stoje, počasni gibi, statične drže, stalne sestave). Pri dobrem doktorju kitajske medicine boste morda dobili podobne vaje, ki pa so v tem primeru neobhoden del orodja, ki se ga uporablja pri zdravljenju telesa (pretok meridianov, pomoč organom, samomasaža).
Budistični menihi so zaradi predolgega sedenja v meditaciji potrebovali vaje za razgibavanje. (Morda je na tem mestu smiselno omeniti, da je imel Zen budizem tradicionalno relativno malo sedenja, saj je predlagal možnost razsvetljenja v katerikoli dejavnosti.)
Daoistom so vaje služile kot pomoč pri iskanju eliksirja dolgoživosti. Daoisti so v določenih zgodovinskih obdobjih za zunanjo alkimijo uživali posebne, tudi strupene preparate, pri notranji alkimiji pa so delali posebne telesne vaje.
Dober primer neke vrste qigonga je bila Boksarska vstaja oz. gibanje Pest pravičnosti in harmonije (義和拳), ki je nasprotovalo tujim vplivom in vladavini mandžujske dinastije. Težke življenjske razmere ob robu propadanja dinastije Qing na prelomu v 20. stoletje so povzročile, da se je vedno več ljudi pridruževalo roparskim tolpam in iskalo zavetje v tajni družbah. Glavno pobudo je prevzelo ljudsko gibanje, ki ga je po tradicionalnem vzoru vodila tajna družba. Njeni pripadniki so se urili v posebni borilni veščini, ki naj bi harmonično uskladila delovanje duha in telesa. Fanatizem borilne veščine, ki naj bi na osnovi ritualov zagotavljal neranljivost pred svinčenimi kroglami, se je bliskovito širil tudi med pripadniki cesarske vojske.
Leta 1900 so boksarji dva meseca oblegali tuja veleposlaništva v Pekingu, dokler ni posredovala mednarodna vojska, ki je mesto zavzela in ga nato izropala. Nekaj desettisoč kitajskih upornikov, ki je neuspešno oblegalo tuje ambasade z obrambo komaj nekaj stotih ljudi, se je končalo tragično za tiste, ki jim ni uspelo odbiti metkov zahodnih pušk oz. so se pripadniki zahodnih vojsk grozljivo izživeli nad njimi. Hkrati pa je prineslo tudi popolno ponižanje dvora dinastije Qing in s tem takratne Kitajske.
V 70.-ih letih prejšnjega stoletja je qigong dobil nov zagon, ki ga je obdržal vse do približno leta 2000. Na začetku osvobojen vseh religioznih in mističnih povezav, je s časom dobil svoje življenje. Množice na Kitajskem so kmalu začele verjeti v zdravilno moč qi-ja. V 80.-ih letih prejšnjega stoletja so karizmatični qigong mojstri zdravili stadione polne ljudi, spreminjali vreme, gasili požare in premikali predmete na daljavo. V istem času so tudi Rusi in Američani raziskovali paranormalno. Kitajska partija je podpirala tovrstna qigong gibanja kot neke vrste svetovni paradigmatski preboj Kitajske na področju znanosti in razumevanja življenja nasploh. Kmalu so tudi na Zahodu sledile skupine, ki so v qigong polagale upanje za ozdravljenja telesa in razsvetljenje duha. Zahodnjaki smo s tem spoznali in tudi »kupili« energijo qi kot nekaj materialnega, čeprav v kitajski kulturi nikoli ni bila razumljena na tak način.
V 90.-ih letih prejšnjega stoletja so se razmere močno spremenile. Iz qigonga je nastalo nekaj zelo vplivnih množičnih gibanj, ki so dobila religiozne razsežnosti. Eno od njih je bilo gibanje Falungong, ki je imelo nekaj milijonov sledilcev in je postalo tako močno, da je kljubovalo kitajski partiji, organiziralo proteste, člani so izvajali samozažige, ... Falungong je sicer zrasel iz qigonga, a je kmalu postal nekaj povsem drugega kot pa vadba za zdravje. Gibanje je postalo za oblast tako neobvladljivo, da se ga je kitajska vlada leta 1999 odločila zatreti, pri čemer je umaknila vso podporo tudi drugim qigong gibanjem.
Država je vzpostavila sistem licenc za učenje v parkih, ki jih je podeljevala Univerza za šport. Dovoljeni so bili štirje qigongi, ki so izvirali iz stare tradicije daoyina: baduanjin (Osem brokatnih zvitkov), liuzijue (Šest simbolov), wuqinxi (Radost petih živali) in yijinjing (Spreminjanje kit). Različni drugi qigongi in veščine z nadnaravnimi učinki seveda še obstajajo, vendar ne več kot množična družbena gibanja.
Ali pri naši vadbi kung fuja uprabljamo tudi qigong ? Vprašanje je, kaj se razume pod qigong. Borilna forma oz. stalna sestava določene borilne veščine je že sama po sebi qigong. Iste vaje lahko delamo na različnih nivojih oz. z različnimi poudarki: enkrat urimo mišice, drugič občutke. Ljudje qi uporabljamo vsakodnevno, ne da bi ga bili sposobni zaznati. Z vadbo pa se naučimo čutiti dele telesa, ki jih prej v naši zaznavi ni bilo. Qi namreč uporablja vsako živo bitje. Če pa ga lahko tako izstrelimo iz sebe, kot ga v računalniški igri Street Fighter glavni junak Ryu, je pa že drugo vprašanje. Ali kot bi rekel mojster Zeng: “Gibanje udari nasprotnika, qi ga ni še nikoli poškodoval.” Če se učitelj ne zna pravilno gibati, a pravi, da uporablja qi in ne sile, je morda čas, da dvignete eno obrv in ne več dve od začudenja.
Comments