Kdo je moj shifu?

Star kitajski pregovor pravi: »Težko je najti dobrega mojstra, še težje dobrega učenca.«

Učenec Huike prosi mojstra Bodhidharmo, da bi ga ta učil. Ker ga mojster zavrne, si Huike odreže roko. Nato si mojster premisli in ga sprejme za svojega učenca.

Morda je stvar naključja, da se dva najdeta, morda stvar usode. Vsak izmed nas, ki je odraščal ob gledanju kung fu filmov ali japonskih risank, je verjetno fantaziral o tem, kako bo nekoč našel mojstra, ki ga bo naučil vseh svojih skrivnosti, da bo še on postal nepremagljiv (kot naj bi bil mojster). In kako naj navdušeni kung fu učenec najde svojega »mojstra Miyagija«?! Slej ko prej ima učenec v glavi popolnoma napačne predstave, zastavlja si napačna vprašanja, gleda z napačnimi očmi in učitelja, mentorja, nekoga, ki mu bo povedal, da obstaja drugačna pot, išče na povsem napačnih mestih.

Če mojster ne vadi s tabo, se je pravih občutkov zelo težko naučiti. Shifu Zeng in njegov učenec Žiga pri vadbi taijiquana v paru.

Po drugi strani si mojster želi takšnega učenca, v katerem bo videl zaupanja vrednega dediča znanja generacij pred njim. Želi si učenca, ki ni samo nadarjen in marljiv. Želi si učenca, ki bo imel enake moralne vrednote. Želi si učenca, ki bo ravnal odgovorno z znanjem, ki bo prenešeno nanj. Želi si takšnega učenca, ki se bo pri njem učil dovolj časa, da bo le-ta sprevidel, kaj ga hoče mojster v resnici naučiti. Takšnega učenca mojster redko najde pred svojim pragom oz. tam, kjer ga pričakuje.

Shifu Zeng in njegova učenka Katarina. Mojster predaja znanje neposredno preko vaj v dvoje.

Odnos med mojstrom in učencem je zahtevne narave, saj oba v veliki meri tako dajeta kot prejemata. Beseda shifu (師父), kot se reče mojstru kung fuja, dobesedno pomeni "oče+učitelj". Shifu ima torej drugačno vlogo, kot jo imata trener ali učitelj. Shifu spusti svojega izbranega učenca blizu k sebi, pokaža mu svoje življenje kot zgled, po katerem ga želi učiti kung fu. Kajti kung fu je življenje. Kung fu je potrebno živeti, ne le trenirati v telovadnici. Ali po besedah shifu Zenga: »Ne boš razumel mojega učenja, če ne boš razumel mojega življenja.«

Shifu počiva in gleda TV v svoji stari hiši na Tajvanu. Učenci trenirajo v bližini.

V slovenščini je zahtevno najti ustrezen izraz za izbranega učenca (disciple v angleščini oz. tuer 徒兒 v kitajščini). Tako tudi ni takoj razumljiva razlika med izbranim učencem in med vsemi drugimi učenci pri nekem mojstru. Kot shifu ga sme namreč klicati samo izbrani učenec, vsi ostali ga nazivajo z besedo trener ali učitelj.

Prenos borilne veščine taijiquan družine Yang od ustanovitelja Yang Lu Chana do shifu Zenga.

Tako kot na drugih kulturnih področjih se tudi pri borilnih veščinah tekom kitajske zgodovine nasledstvo oz. znanje preteklih generacij ni nujno prenašalo po krvni družinski liniji. Prenos znanja se je vršil na zaslužnega. Na tistega, ki je bil najbolj primeren za to, da bo poskrbel, da se to znanje ne bo izgubilo, ampak se bo preneslo na naslednje generacije. Enako kot za borilne veščine je veljalo tudi za tradicionalno medicino, za kaligrafijo ter za vse ostale veščine, kjer je znanje prehajalo z mojstra na učenca/vajenca. In ni bilo samo po sebi umevno, da bi se znanje moralo prenesti na krvnega potomca, če ta za to ni bil primeren oz. si tega ni zaslužil.

Shifu kuha nedeljsko kosilo za učence. Skrbi ga, da nismo lačni, saj je pol kung fuja dobra hrana.

Odnos shifu - učenec ne temelji na finančni izmenjavi. Če okoliščine to omogočajo, vlaga shifu v svojega učenca svoj čas, skrbi zanj in pri tem upa, da je izbral takšnega, ki bo znal to ceniti in se ne bo izneveril svojim (kung fu) prednikom.

Razmerje je potrjeno s tradicionalnim poljavnim obredom, v katerem učenec mojstru pripravi in ponudi čaj ter mu pri tem izroči rdečo kuverto s simbolično vsoto denarja. Učenec gre pred učiteljem na kolena in posluša njegov nagovor, v katerem mu daje razne napotke. Med drugim mu naroča, naj ne izda učenja svojih prednikov, naj varuje človeške vrednote in naj se ne žene za dobičkom. S tem je učenec sprejet v kung fu družino, katere korenine segajo daleč v preteklost.

Obred ob sprejetju v kung fu družino. Žiga se prikloni mojstru in njegovim prednikom.

Svojih korenin se je potrebno zavedati. Nikoli ne smemo pozabiti, da stojimo na učenju in znanju tistih pred nami. Brez teh temeljev bi ne bili tu in taki kakršni smo. Nekoč je nek shifu vprašal svojega učenca: "Kako bi si varoval svoj hrbet?" Presenečeni učenec je na kratko pomislil in začel vneto naštevati razne tehnike. Mojster se je samo nasmehnil. Po začetnem zadovoljstvu z mislijo na dober odgovor, je učenca le zaskrbelo in je pohlevno vprašal mojstra, kako bi si on varoval svoj hrbet. Mojster je odgovoril: "Ah, odlično vprašanje! Hrbet si zaščitiš tako, da v življenju deluješ na tak način, da te imajo ljudje okrog tebe tako radi, da nikoli ne bi dopustili, da bi bil napaden od zadaj."