top of page
Search
Writer's pictureAdmin

Veliki Dao v malih stvareh

Updated: Nov 14, 2020

Klasično delo kitajske literature Zhuangzi (3.st.pr.n.št.) v poglavju O meču zapiše preprosto misel: »Metoda mečevanja je takšna: nasprotniku se odprem in mu dam priložnost, da me premaga. Gibati se začnem za njim, do reza pa pridem pred njim.« Celotna zgodba v resnici opisuje, kako lahko uporabiš isti princip tako pri mečevanju kot pri vladanju in sledenju »volji neba«. Ni slučaj, da je celotna knjiga od začetka do konca posvečena iskanju oz. hoji po Poti (Dao). Takrat, pred dobrimi dva tisoč leti, se začne pisati kitajska modrost, kjer v preprostih veščinah iščemo odgovore na velika vprašanja pomena posameznika v kozmosu.

Portreti zvestih in pravičnih samurajev, Utagawa Kuniyoshi (1852)

Te vrste dvojnost, iskanje načel makrokozmosa preko mikrokozmosa oz. stremenje k popolnosti preko opravljanja malih vsakdanjih dejavnosti, obstaja že od začetka civilizacij. Starejši kot so zapisi, bolj so podobni mitološki oralni kulturi, stisnjeni in hermetični v svojem sporočilu. Prvi zapisi so črpali iz civilizacij, ki še niso imele pisave, a so nasprotno kot bi si mislili, bili veliko bolj stabilni v svojem sporočilu. Sporočilo v zgodbah se morda v svojem bistvu ni spreminjalo tisoče let.


Za vse borilne veščine velja skupen princip učinkovitega gibanja, ki velja za vse ljudi. Kdor razume ta princip v sebi, ga lahko vidi v vseh stvareh. V različnih kulturah preteklosti so mojstri borilnih veščin skušali ubesediti naravnanost telesa in duha, ki pogojuje učinkovito borbeno gibanje v človeku, a je hkrati tudi nekaj, kar človeka presega. Te vrste dvojnost v iskanju učinkovitega gibanja in hkrati smisla obstoja človeka nosi tudi vadba borilnih veščin. Želja po učinkovitosti in v istem trenutku po smislu borilnih veščin se kljub različnim kulturnim izrazom ni izgubila že od začetka civilizacij.


Odisej oslepi mnogo močnejšega kiklopa Polifema in mu z zvijačo pobegne iz ujetništva. Del marmorne kompozicije iz 1.st.pr.n.št., Sperlonga (Italija).

V starodavni Kitajski so mitološki nastanek sveta opisovali preko dveh komplementarnih sil (yin in yang). Ko se je razvila pisna kultura, so se v prvem tisočletju pred našim štetjem pojavili različni miselni tokovi. Eden ključnih za razvoj borilnih veščin je bil daoizem , saj kljub vpogledu v največja vprašanja pomena posameznikovega bivanja ni zanemaril ukvarjanja z vsakdanjostmi življenja. Eden od zapisov govori o preprosti prigodi velikega mojstra: »Liezi se je učil lokostrelstva in dostikrat tudi zadel center. Za skrivnost streljanja je vprašal Guan Junzija. Ta mu je dejal: »Ali morda veš, zakaj zadaneš?« Odvrnil je: »Ne vem.« Junzi je dejal: »Potem to še ni tisto pravo, pojdi domov in pridno vadi.« Po treh letih se Liezi spet vrne z vprašanji o lokostrelstvu. Junzi vpraša: »Ali sedaj veš, zakaj zadaneš?« Liezi odvrne: »Vem«. Junzi je dejal: »Zelo dobro, neguj in ohrani to znanje. Ne samo pri streljanju z lokom, ampak tudi pri vladanju in samokultivaciji. Pomni, že od nekdaj modri ne gleda na rezultate, ampak raje išče naravnanost, ki jih poraja.«


Pomladna ježa. Dinastija Yuan (1206-1368), Zhao Yong.

Ideja, da lahko majhne aktivnosti (kot je streljanje v tarčo) osvetlijo Pot, po kateri je dobro hoditi, sama po sebi ni nič posebnega. Zanimivo pa je, da daoizem tako eksplicitno poudarja in literarno fantastično opisuje ta del banalnih in trivialnih vsakdanjih človeških dejavnosti oz. nalog. Ta način razmišljanja je bil tako močen, da je ključno vplival na budizem, ki je prišel na Kitajsko kasneje. Spreminjal ga je do te mere, da se je razvil Chan budizem oz. na Zahodu bolj znan v svoji japonski izgovorjavi kot Zen budizem. Zen budizem je prav zaradi daoizma borilne veščine povezal s samokultivacijo in možnostjo razsvetljenja. Eden ključnih zapisov te vrste zagotovo prihaja izpod rok samuraja Miyamota Musashija iz 16. stoletja, ki je postal v starejših letih budistično navdahnjen: »Pot budista, konfucijanista, čajnega mojstra, mojstra obredov, ali igralca ni ista kot pot borilne veščine. Čeprav njihova pot ni skupna z našo, če razumeš Pot dovolj široko, jo boš videl tudi drugje. Vsak pa mora najti in skrbno negovati svojo pot.«


Poletna luna nad Ishibashiyamo. Utagawa Kuniyoshi (1798-1861). Spopad vojsk Heike in Genji na kamniti obali Isibiashiyame s pogledom na goro Fuji oblito z mesečino. Genji bojevnik Sanada Yoshitada zmaguje nad Matano Kagehiso, preden mu na pomoč priskočijo soborci in s tem odločilno preobrnejo bitko.

Budistični menih Takuan Soho (1573-1645) je v pismih mojstru mečevanja YagyuMunenoriju pisal o povezavi med veščino in budizmom. V njegovih besedah ni več sledu o daoizmu ali Poti. Uporablja koncepte značilne za Zen budizem, ki poudarjajo naravnanost duha (srca) pri vsakdanjih opravilih in pri razumevanju bivanja samega: »Vadimo lahko princip in vadimo lahko tehniko. Princip je tak ... : ko se premakneš, se nič ne opazi. Kot da si odvrgel vso koncentracijo.« Zen budizem ceni naravnanost duha, ki se ga ne da premakniti. Nepremakljiv pa je zato, ker se vedno giblje. S to mislijo pa se zopet vračamo h kitajski izvorni ideji, ki pravi, da je vse v gibanju in zato miruje.


Luna na ruševinah. Tsukioka Yoshitoshi, 1886.

V taijiquanu odzvanjajo besede mojstra Zhang Sanfenga, ki naj bi živel v času dinastije Song (okoli 1000 n.š.). Zanj je vadba dveh ljudi, ki se pomerita v borbi in si kot tehtnica izmenjujeta napade ter obrambe, enaka, kot vadba dveh aktivnosti znotraj posameznikovega telesa: aktivno-pasivno, vojaško (borbeno)-civilno, moško-žensko. Mojster Zhang pravi: »Borilne veščine so telovadba, iskanje Poti, nega vitalnosti in mesto, kjer prebivajo sveti možje. Princip borbe dveh je isti kot princip znotraj sebe.«


Drugi zenovski patriarh pri kontemplaciji. Shi Ke (10. st.). / Motiv tigra izraža skrito kvaliteto navidezne ležernosti daoističnih in zen budističnih menihov.

V človeški zgodovini je bilo spisanih mnogo zgodb, ki se na prvi pogled zdijo zelo različne. Vendar, če malce pripremo oči, lahko Pot ali isti vseobsegajoči princip vidimo v vseh stvareh. Navduševanje nad daoizmom in kitajsko starodavno mislijo je koristno le v primeru, če smo z vso odgovornostjo pripravljeni sprejeti svoje življenje tudi tukaj in zdaj. Če smo pripravljeni sprejeti odgovornost do trivialnih vsakdanjih življenjskih opravil. V primeru vadbe borilnih veščin gre gotovo za odgovornost do rednega treniranja. In če nam to uspe, potem morda niti ni treba potovati na Kitajsko, saj lahko male skrivnosti razpoznavamo in vidimo kjerkoli.



V srednjem veku je vitez, mojster Johannes Liechtenauer (14.st.) v svojem razmišljanju o mečevanju povedal: »Če želiš biti uspešen, ti svetujem, da se ne zanašaš preveč na svojo veščino. Vedno imej nad seboj meč Pravičnega in Najvišjega, da te on varuje s tvojo veščino. In vadi veščino s pravičnostjo v mislih in ne za zabavo v prvi vrsti. Tako se boš kosal z vsemi ljudmi kot bojevnik in bil dober ter pravičen človek.«


Mavčne skulpture predstavljajo štiri glavne kreposti (razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost), ki so jih vitezi povzeli po antični grški filozofiji. / Cerkev sv. Waltrude, Mons (Belgija), 1541 - 1545.

V evropski tradiciji renesanse najdemo še drugačno razlago. Mojster španske mečevalske šole Thibault iz 17.st. pravi: »In tako mi trdimo, da sledimo naravi, ki je naša vodnica v vseh stvareh. Zavračamo divje gibe in ekstremne položaje, ki so jih imele nekatere veščine v preteklosti. Vse naše predpostavke črpamo iz opazovanja narave same z namenom, da bi pomagali tistemu, kar narava že nudi in pripeljali do najvišje stopnje popolnosti«.


Risba iz mečevalskega priročnika Academie de l'Espée, Gérard Thibault d'Anvers, 1628. / Kakor je za renesančnega misleca narava ustvarila popolnega človeka, tako naj bi bilo popolno tudi njegovo gibanje v borilni veščini.

Pred kratkim sem imel priložnost vaditi z izkušenim mojstrom borilnih veščin. Njegova veščina je res prvovrstna, a zanimalo me je, ali mu koristi tudi takrat, ko svojih pesti ne more uporabiti. Odgovoril mi je: »Od mene pričakuješ, da sem popoln človek!«. Odgovarjam mu: "Ali je to res neupravičeno pričakovati?"

0 comments

Recent Posts

See All

Commentaires


bottom of page